Poleg strokovnega znanja pa terja odločanje o družbenih zadevah navadno tudi visoko etično naravnanost, ki ni nujno v vzročnem odnosu z interesno povezanostjo. Doseči kake pomembne družbene cilje ali razvoj, ki terja globoke posege v dejansko interesno strukturo ali zavzemanje za odpravo kakega globoko ukoreninjenega zla, ki razjeda družbo (npr. korupcija, ki je povezana s kriminalnim podzemljem in na kateri morda uspevajo tudi na zunaj visoko spoštovane institucije ali osebnosti), skoraj praviloma ni samo vprašanje strokovnosti, čeprav včasih prav izjemno visoke. Še bolj, ali celo predvsem, je v takih primerih uspeh odvisen od idealizma, predanosti vrednostnim ciljem, ki daleč presegajo obstoječi splet interesov, pripravljenost žrtvovati celo lastne zakonite interese za visoko postavljene cilje. Nemalokrat pomeni ne samo žrtvovati svoje interese ali ponujajoče se priložnosti, ampak celo izpostavljati nevarnosti svoj obstoj, gmotni ali celo fizični. V sodobni družbi je vse več takih primerov. Za reševanje takih primerov pa se je izkazalo, da parlament ni najbolj ustrezno sredstvo.