Maroko je na severu gorata dežela z gorovjema Rif in pa seveda Atlas. Celo smučišče imajo. In vasica pod smučiščem z imenom Ifrane je sezidana v alpskem slogu, to je še iz časov francoske vladavine. Verjemite mi, če vas kje, potem vas tukaj prime domotožje. Toda brž ko stopi iz brunarice ženska, zavita v muslimanska oblačila, nehaš sanjati, da si nekje v kičasti, primerno hladni gorenjski vasici. Da, hladni! Moram priznati, da sva si za potovanje po Maroku izbrala zelo »primeren« čas. No, na jugovzhodnem delu, čisto ob meji z Alžirijo, kjer so se nama po stotih kilometrih vožnje po kamniti puščavi prikazale prve saharske sipine, je ura, ki je tudi termometer, pokazala 52 stopinj Celzija. Podatek je preverjen. Ups! Ponoči, ko na tem pesku postaviš šotor, je temperatura okoli 38 stopinj, proti jutru pa se spusti na znosnih 25 stopinj. Vode ne moreš piti, ker je vroča. Toda moraš jo piti! Najboljše je, da jo iz plastenke natočiš v kozarec, da se vsaj malo shladi. Najlažje pa sem zaspal s pomarančo na ustih. Vendar je lepo. Verjemite. Tega vam nobena turistična agencija ne ponuja. Spanje v puščavi pod zvezdami. Noro! Popolna tišina, nobenih mestnih luči, ki bi kradle sij zvezd. Če bi splezal na najvišjo sipino, bi zagotovo videl … Lahko noč!