(Nadaljevanje) Leta 1984 je Vojaško sodišče v Ljubljani na tajnem procesu na dolgoletne zaporne kazni obsodilo osem slovenskih državljanov, civilistov. Vojaškemu sodišču je civiliste predala Ertlova Udba. Večina obsojencev se je iz zapora vrnilo kot invalidov, dva sta kmalu po izpustitvi iz zapora umrla. Uničene so bile družine, nekateri svojci prizadetih se še danes ukvarjajo z nedokončanimi postopki rehabilitacije, medtem ko odgovorni za njihovo trpljenje prejemajo visoke pokojnine, najodgovornejši pa celo državna odlikovanja. Poslanci vladne koalicije so izpoved žene in hčerke ene od žrtev tega zločinskega procesa na včerajšnji seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poniglavo bojkotirali. Ustava pravi, da kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode in druge pravice po zakonu. Republiški sekretariat za notranje zadeve, ki mu je načeloval odlikovanec predsednika države Tomaž Ertl, je pred prvimi svobodnimi volitvami leta 1990 sistematično uničil na tisoče osebnih dosjejev žrtev tajne politične policije in mnoge druge dokumente, zaradi česar imajo mnogi državljani Republike Slovenije še danes težave pri zbiranju dokazov, potrebnih za rehabilitacijo in popravo krivic. Evidentirani so bili primeri uničevanja arhivov v pečeh, zaporov na Dobu avgusta leta 1987 ter v obratih Papirnice Vevče in na območju Kočevske Reke in Borovca spomladi leta 1990, deloma celo po prvem krogu prvih svobodnih volitev. Torej je visoko državno odlikovanje prejela oseba, neposredno odgovorna za kršitev človekovih pravic in tudi za uničenje dokazov o teh kršitvah, in so bile s tem dejanjem predsednika republike še dodatno ponižane vse te žrtve totalitarnega režima.