Sam nisem tako pesimističen. Še enkrat naj ponovim, da sem prepričan, da je ena izmed osrednjih nalog javne šole, da kar najbolje prispeva k strpnosti otrok in mladih iz različnih družin in okolij, k njihovemu bodočemu strpnemu sobivanju kot odraslih državljanov. Prav predmet verstva in etika bi lahko veliko prispeval k temu, da bi šablonski predsodki s katerekoli strani s prihodnjimi generacijami izginjali. Po daljši polemiki ob sprejemu šolske zakonodaje je ob tem vprašanju Državni zbor uspel ustvariti zelo visok konsenz, seveda z ekstremi na obeh straneh. Vsako ponovno odpiranje tega vprašanja bi zahtevalo najmanj enako truda, ki bi se na koncu vendarle moral spet strniti v rešitvi, ki izhaja iz načela strpnosti, če ne želimo tvegati novih ekstremizmov katerekoli vrste že.