Virusi imajo pomembno vlogo v življenju človeka, ker lahko izzovejo različno huda obolenja. Po epidemioloških značilnostih se virusi delijo na antroponozne, tiste torej, zaradi katerih lahko zboli samo človek, in zooantroponozne, ki se prenašajo z živali na človeka. Primer za slednje je steklina. Virusne infekcije se prenašajo na različne načine. Lahko se prenašajo s hrano, pri čemer virus vstopi v človeški organizem z okuženo hrano in vodo, takšna sta virusna hepatitisa A in E. Pri paenteralnem prenosu virusov ali okužbi s krvjo gre najpogosteje za okužbe pri uporabi kirurških inštrumentov, pri nezaščitenem spolnem odnosu ali z matere na otroka. Na tak način se prenašajo dokaj krhki virusi, ki na zraku ne preživijo dolgo časa, na primer virus hepatitisa B, HIV, virus stekline in drugi. Virusi se prenašajo tudi skozi dihalne poti. Človek ob vdihu potegne v dihala tudi delčke sluzi okuženega človeka, ki je v okolici, in se tako z virusi okuži še sam. To je najnevarnejši način prenosa virusov, saj se tako lahko prenašajo na večje razdalje in povzročajo prave epidemije. Tako se prenašajo virusi gripe, vodenih koz in drugih. Večina virusov napade ta ali oni organ v telesu. Virusi hepatitisa se na primer razmnožujejo predvsem v celicah jeter. Glede na organ, ki ga virusi napadejo, ločimo črevesne in respiratorne viruse, viruse, ki prizadenejo centralni ali periferni živčni sistem, notranje organe, kožo sluznico, žile in imunski sistem. Nekateri virusi izdelujejo toksine. Teratogeni virusi lahko zaradi svoje majhnosti prehajajo iz materinega krvotoka skozi placento v plod in lahko povzročajo prirojene okvare na plodu. Nekateri virusi imajo onkolitične lastnosti, saj lahko povzročijo nastanek rakavih tumorjev. Papilom, poliom in vakuola so izrazito onkogeni oziroma tumorogeni virusi.