Spored: Uroš Krek je večino svojih najboljših skladb napisal za sestavo godalnega orkestra. Kot prva med takimi je nastala leta 1956 Sonatina za godala, ki jo je skomponiral po naročilu Antonia Janigra, legendarnega vodje ansambla Zagrebških solistov. Skladbo sestavljajo trije tradicionalno ustrojeni in kontrastni stavki, v katerih pa vendarle dominira ritmični polet, kar sicer ni ravno pogost primer v slovenski simfonični literaturi. Nicolo Paganini je sprva zaslovel kot neverjeten virtuoz na violini. Ob njegovem bravuroznem igranju naj bi ženske celo omedlevale, nekateri pa so mu pripisovali demonske moči. Skladanja se je lotil le za potrebe svojih koncertnih nastopov. Napisal je vrsto koncertov za violino, ki pa jih ni dal natisniti. Po njegovi smrti sta izšla v tisku le prva dva. Prvi koncert je mojstrovo najpogosteje izvajano delo, z njim pa se potrjujejo vsi največji svetovni violinisti. Beethoven se nikoli ni ubadal s tehnično zahtevnostjo svojih del; pomembnejša sta mu bila glasbeni izraz in premišljena formalna podoba. S svojo Drugo simfonijo je gotovo postavil pomemben mejnik v simfonični glasbi: skladba je sodila v času nastanka med zahtevnejše, občinstvo pa so presenetile drzne modulacije, hitri tempi in dolge glasbene misli. Simfonija je znamenita še po tem, da je skladatelj kot tretji stavek namesto plesnega menueta prvič napisal bolj razborit scherzo z vmesnim, mirnejšim triom.