V občasno poplavljenih solinskih bazenih zagotovo ne bomo mogli spregledati osočnika z mesnatim steblom in neznatnimi listi in cvetovi, ki mu ustrezajo zelo slana in vlažna tla. Menda so si solinarji iz njega pripravljali solato, sicer pa še vedno lahko najdemo kakšen recept za njegovo pripravo. Osočniku zelo podoben je členkar, ki ga bomo našli ob robovih solinskih bazenov v obliki grmičkov. Za razliko od osočnika, ki je enoletnica, je členkar trajnica. Na bolj suhih mestih, ponavadi v praznih bazenih, uspeva lobodovec, sivo zelen polegel grmiček z mesnatimi listi. Veliko bolj pa pozornost vzbuja mrežica, predvsem zaradi cvetov. Rastlina je gotovo eden izmed simbolov solinskih rastlin. Mrežnica iz rozete požene več stebel, na katerih so socvetja z drobnimi vijoličastimi cvetovi, katerih venec postane suh. Zato je mrežica zanimiva tudi kot okrasna rastlina, ki pa je zaradi njene navezanosti na slana tla ni mogoče gojiti. Čeprav je rastlina zavarovana, jo ljudje nabirajo; včasih jo je mogoče videti tudi na kakšni tržnici kot sestavni del suhih šopkov. Mrežica zacveti sredi poletja, zato bomo ob zgodnejšem obisku prikrajšani za vijolično barvo. Ponekod lahko najdemo še eno cvetočo rastlino; to je morska nebina z vijoličasto navdihnjenimi cvetovi in nas bo morda spominjala na ivanjščico. Na skalnih nasipih, ponavadi tik ob morju, na dosegu morskih valov poganja morski koprc. Uspeva le tam, kjer ga še dosežejo kapljice morske vode. Povejmo še, da v Sečoveljskih solinah uspeva več kot 15 različnih slanuš, več kot 40 vrst pa je takšnih, ki so pri nas tako ali drugače ogrožene.