Začutila je pretok energije v zraku, sredi belega dne je videla zvezde, do nje so prihajali znaki. Občutila je močno toplino - kot vrelec ljubezni. Ni bila več osamljena. Naenkrat je postala občutljiva in dovzetna za bolečino drugih ljudi. To pa ni bilo enostavno, ker je tudi sama začutila bolečino, bodisi podnevi ali ponoči. »Kot bi mi z iglami odpirali kanale, po katerih se pretaka energija. V prostorih, kjer je veliko ljudi, se ne počutim dobro. Čutim avro različnih ljudi. Nekatere skrivajo veliko agresije, kar me boli, dokler se moji kanali odpirajo. Potem bolečina popusti. Pol leta po tistem dogodku sem začela pisati pesmi v ruščini, ki so privrele na plan tudi ponoči in mi niso dale miru, dokler jih nisem napisala.