Najinega prihoda v hišo gospe Dendy – kako sva rožljali s ključi pred vhodnimi vrati in se povzpeli po temnem stopnišču speče hiše – se spominjam precej megleno. Spomnim se, da sva postali na podestu pod strešnim oknom, od koder so se, tako majhne in svetle, videle zvezde, in da sem Kitty tiho poljubila na uho, ko se je sklonila, da bi odklenila vrata v najino sobico; spomnim se, kako se je naslonila nanje, ko jih je zapahnila za seboj, in zavzdihnila, nato pa me znova potegnila k sebi. Spomnim se, da mi ni dovolila prižgati plinske svetilke in sva se morali zato po temi pretipati do spalnice.