Odrinil je vrata in jih podržal, da smo mogli naprej. Stopili smo v svet, ki smo ga že poznali iz Stanove pripovedi, a je resničnost presegala vsa pričakovanja. Nobenih sten, ki utesnjujejo, ne zakajenega prostora z nizkim stropom, disko pod prostranim nebom. Pod napuščem ob vhodu v poslopje so stale mize, na okrogli ploščadi iz belega marmora je sredi dvorišča plesalo nekaj parov, oblivala jih je svetloba iz obarvanih žarometov, ki je v modrih, rdečih, rumenih in zelenih slapovih pljuskala po steni, lizala debla kostanjev, prodirala med liste v krošnjah in od časa do časa opljusnila rešetke, za katerimi so odsevale rumene zenice v zelenih očeh.