Ta vojna je popolnoma opustošila srednjo Evropo in nemško prebivalstvo skrčila za tretjino, preden je vestfalski mir 1648 končal neznansko morijo. Če bi se katoliška in protestantska cerkev danes odločili za boj, bi skupaj sklicali le malo vojakov. V zahodni Evropi in še posebno v Nemčiji obe največji krščanski skupnosti prizadeva eksodus vernikov. Nemško katoliško cerkev sta v času, kar jo vodi poljski papež Karol Wojtyla, zapustila dva milijona vernikov in tudi evangeličanska skupnost ni nič pridobila. Strokovnjaki trdijo, da je za to kriv tudi cerkveni davek, ki ga morajo plačati tisti, ki se razglašajo za vernike. Hkrati pa dobro vedo, da cerkve ne sežejo več tako lahko do src prebivalcev bogatih držav, ki jih prevevajo materializem, verski dvomi ali tuje religije in sekte. Katoliška in protestantska cerkev imata konec dvajsetega stoletja podobno poslanstvo boriti se morata za svoj razcvet in s tem za obstanek. In ker imata na čelu tudi pomirljive, sporazumom naklonjene voditelje, ni čudno, da sta lahko končno razrešili vprašanje, zaradi katerega sta se pol tisočletja sovražili in si nasprotovali.