Razmere v puščavi ne omogočajo pridelave hrane. Zahodnosaharski begunci so prepuščeni na milost in nemilost drugih držav, ki jim v zabojnikih pošiljajo zaloge enolične hrane. Večinoma jedo kuskus z zelenjavo ali mesom, dostikrat tudi tunino iz pločevink. Za posebne priložnosti, kot so poroka, rojstvo ali obisk, ubijejo kozo ali kamelo. Takrat si privoščijo kaj boljšega. Mi smo bili gostje Polisaria in smo bili povsod deležni saharskih dobrot. Prav nerodno mi je bilo pustiti hrano na krožniku, ker sem vedela, da si le težko privoščijo razkošje. Opazila sem tudi, da so si naše ostanke na skrivaj razdelili. Žena navadno ne je z gosti, ampak za šotorom čaka, da jo mož pokliče in takrat jo gostje lahko pohvalijo. Potem se, iskreno vesela pohvale, vrne k prijateljicam, ki jo nestrpno pričakujejo.