četrtek, 25. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici razvil dr. Stane Granda, kristjan, zgodovinar, profesor, član ZRC SAZU in publicist. Od januarja 2006 je tudi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, nekakega “parlamenta civilne družbe, ki daje smernice javni radiotelevizijski službi,” je uvodoma povedal naš urednik Jurij Paljk, ki je o gostu, po rodu iz Novega mesta, povedal, da že vrsto let raziskuje slovenskega človeka v zgodovini in ga nagovarja, naj bo to, kar je. Na srečanju, ki ga je priredila Zadruga Goriška Mohorjeva v mesecu verskega tiska, je dr. Granda spregovoril o katoliškem tisku, vlogi kristjanov in stanju duha na Slovenskem. Slovenski verski tisk je otrok revolucije 1848-49; povezan je z likom bl. škofa Antona Martina Slomška, čigar pobudo so začeli uresničevati prav sredi 19. stol. z izdajanjem Slovenskega cerkvenega časopisa. Slomšek je namreč uvidel, da je treba izkoristiti svobodo tiska. Omenjeni časnik, ki ga je urejal tudi Janez Zlatoust Pogačar (ta je “postavil temelje slovenskega cerkvenega tiska”), se je kmalu preimenoval v Zgodnjo Danico, ta pa je bila do leta 1905 “eden osrednjih katoliških tednikov”. Pred prvo svetovno vojno je slovenski katoliški tisk pridobival na številu publikacij in izdanih izvodov. Pozitivni trend se je nadaljeval tudi med vojnama. Po drugi svetovni vojni je trajala dolgoletna kriza, saj je verski tisk doživel skoraj popolno prenehanje. Za njegov preboj ima zasluge Mihael Toroš, ki je veliko naredil za tednik Družina. Kljub težkim razmeram zaradi komunističnih pogledov na položaj in vlogo Cerkve v slovenski družbi je slovenski katoliški tisk začel izjemno napredovati tako po kvantiteti kot po kvaliteti. Nastalo je kar nekaj časopisov in revij, tudi mladinskih, glasil najrazličnejših redov in listov posameznih župnij, od katerih so nekateri vsebinsko res dobri.