naloge, povezane s tem učenjem ter z redovi menihov in nun, ki jih je osnoval. Legenda o Budi pripoveduje, da se je njegovo življenje končalo, ko je obiskal nekega kovača in raje zaužil pokvarjeno hrano, kakor da bi užalil svojega gostitelja. Kakor Abraham, Jezus in Mohamed je tudi Gautama Buda v svojem življenju postopoma dosegel polni obseg svojega Posvečenega dogovora, najprej ob pomoči mentorjev, nato pa z opravljanjem »preizkusov«, ki so postavili na preizkušnjo moč njegove duše v primerjavi z vplivnostjo njegovega ega. Njegova odločitev, da opusti skrajno askezo kot tudi zaverovanost v svoje težnje, in ju nadomesti z zmernejšim življenjem - poimenoval ga je Srednja pot - je bila ključ, da je naposled dosegel razsvetljenje. Noben trud sam na sebi nas ne vpelje v proces duševne razjasnitve. Mi se lahko odločimo podrediti neki disciplini, vendar Božanska sila izbere, kdaj nam bo dan uvid. Budov pristop, ki prelamlja ustaljene običaje učenja duhovne poti, ima naslednike v vrsti sodobnih učiteljev, ki njegova načela, odkrita pred 2500 leti, prenašajo na izrazito drugačne izzive modernega življenja. Tudi življenja znanih ameriških budističnih učiteljev, kot so Pema Čödrön, Charlotte Joko Beck in Bernie Glassman, še naprej dokazujejo, da celo najbolj izpopolnjenim duhovnim mojstrom njihov dogovor ni vedno znan že na samem začetku. Glassman se je, na primer, rodil v Brooklynu, judovskim staršem, ki so le postransko upoštevali verske nauke, in je imel v letih odraščanja do vere zelo mlačen odnos. Njegovo strastno zanimanje je veljalo matematiki in strojegradnji ter mu omogočilo kariero v industriji zračnega prostora, kjer se je zaposlil pri McDonnell-Douglasu na področju vremenskih in komunikacijskih satelitov ter pri načrtih za razvoj »medplanetarnih priročnikov« - tabel, s katerih je bilo mogoče razbrati najprimernejši čas za polete na Mars in za druge polete v zunanji, medplanetarni prostor. Sčasoma pa ga je pritegnil zen budizem in je v teh vajah dosegel takšen napredek, da mu je postal pomembnejši od njegove službe znanstvenika. Po več letih uka pri vélikem japonskem učitelju Maezumiju Roshiju, so Glassmana posvetili v stan zenovskega meniha, nato pa je leta 1980 ustanovil Zen Center New York. Skoraj od začetka so njegove zenovske dejavnosti izzivale polemike. Osnoval je pekarniško podjetje v revnem predelu Yonkers, ki je postalo tako uspešno, da je Center z dobičkom kupil dvorec v vrednosti 600 000 dolarjev. Toda Glassman je bil notranje naravnan na vprašanja družbene pravičnosti, ki so mu