Anglikanska cerkev je bila ustanovljena med protestantsko reformacijo v 16. stoletju. Podlago zanjo je pripravil že Henrik VIII., ko je pretrgal stike z rimskokatoliško cerkvijo. Kralj Edvard VI. je uvedel protestantski verski nauk in obredje. Za časa Elizabetine vlade pa so oblikovali anglikanska verska načela, tako da so spremenili molitvenik in ga uveljavili z Zakonom o enotnosti cerkve. Hoteli so imeti razumljivo, ljudsko, episkopalno cerkev s kraljem kot vrhovnim poglavarjem. Elizabeta je verska vprašanja razumela strogo politično in se sama ni poglabljala v razlike med obema veroizpovedma. Čeprav je prikrito podpirala boj nizozemskih in francoskih protestantov, je v sami Angliji ohranila verski mir. Vojnam in odkritim spopadom se je izogibala, ker so se ji zdeli predragi. Kljub temu ji je uspelo v pomorski bitki odbiti napad španske »nepremagljive armade« in v angleško-španski vojni, ki je trajala do leta 1604, ohranjati prednost Anglije.