Pooblaščenec ugotavlja, da v fazi postopka, v katerih se nahaja konkretni postopek kazenskega pregona, ni mogoče določiti, kateri del zahtevanih informacij je oziroma ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določena informacija je lahko v trenutni fazi postopka brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, še zbirajo. Obenem ne gre prezreti navedb Vrhovnega državnega tožilstva, da morajo biti v konkretni zadevi opravljena še določena povsem konkretna preiskovalna opravila in dejanja, in da bi bilo z javno objavo preiskovalnih dejanj onemogočeno dobiti relevantne podatke in dokaze, ki bi verodostojno odražali in dokazovali dogajanje, kot se je zgodilo na dan 2. 2. 2010. Vrhovna državna tožilka, ki vodi in usmerja zadevo je na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj ocenila, da bi razkritje zahtevanih informacij onemogočilo oziroma kar zaključilo predkazenski postopek na sedanji stopnji. Pri tem je v razgovoru z dne 7. 5. 2010 izrecno poudarila, da se je pri podaji mnenja z dne 9. 4. 2010, opr. številka: Tu-So-1/1-10/KD omejila zgolj in izključno na tiste informacije, za katere je ocenila, da bi javnost teh podatkov, škodovalo izvedbi konkretnega predkazenskega postopka, ki se vodi pod opravilno številko Ktr-SO-28/10. Ker Pooblaščenec ne vidi razlogov, da ne bi sledil pojasnilu oziroma mnenju vrhovne državne tožilke, pritrjuje navedbam, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki jih zahteva prosilec, določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti predkazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka.