V navedenem mnenju je Vrhovno državno tožilstvo RS navedlo, da bi dostop javnosti do določenih informacij iz magnetograma sestanka z dne 19. 3. 2010, ki so tudi predmet presoje Pooblaščenca, škodovalo interesom konkretnega kazenskega postopka, ki ga organ vodi pod opravilno številko Ktr-SO-28/10, v katerem se vodi preiskava zaradi sumov storitve več kaznivih dejanj. Vrhovno državno tožilstvo RS je po pregledu magnetograma sestanka z dne 19.3.2010 (dokument št. 701-2/2010-7 z dne 19.3.2010, dokument Kabineta Predsednika Vlade Republike Slovenije, označen s stopnjo tajnosti » zaupno«), ugotovilo, da so bile teme pogovora na sestanku tudi dejstva in okoliščine konkretne zadeve, v kateri v Specializiranem oddelku Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu vodijo predkazenski postopek pod opr. št. Ktr-SO-28/10-DK; povedana so bila konkretna dejstva, na podlagi katerih so podani razlogi za sum, da so bila storjena kazniva dejanja, ocene tožilk glede možne pravne kvalifikacije morebitnih kaznivih dejanj, ocena in razmišljanja konkretnih tožilcev v zvezi s tem, navedeni dokazi, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti kazniva dejanja in storilce ter predvsem navedene preiskovalne metode in sredstva, ki so že bila izvršena in tudi tista, ki jih je še potrebno izvršiti, da se odkrije storilec ter navedeni razlogi za to; prav tako je večkrat navedeno ime policista, ki preiskuje zadevo ter imena tožilcev. Glede na to, da je Specializirani oddelek ob tem, da so bili podani razlogi za sum storitve več kaznivih dejanj takoj po dogodku, s preiskovanjem le enega od teh začel šele deveti dan po dogodku, ostala kazniva dejanja pa so se začela preiskovati šele po 26.2.2010, bi razkritje obsega preiskovanja, navedbe kaznivih dejanj, ki se jih preiskuje in navedbe posameznih preiskovalnih dejanj, ki so že bila in še bodo opravljena, dokončno onemogočilo, glede na čas, ki je potekel od dogodka do začetka preiskovanja, že tako majhno možnost za uspešno preiskavo. Na več mestih je v nekaterih delih pogovora (v navedbah višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar) navedeno ime kriminalista, ki še vedno dela na zadevi ter konkretno navedeno, katere dokaze oziroma katera preiskovalna opravila je že opravil, predvsem pa, katera preiskovalna opravila v zadevi še namerava opraviti, kaj mu je bilo naročeno, da razišče in zlasti, kaj se pričakuje od določenih preiskovalnih opravil. Po oceni višje državne tožilke, ki vodi in usmerja zadevo, glede na fazo postopka, ne smejo biti javno objavljeni podatki o imenu policista, o imenih državnih tožilcev, ki so se udeleževali delovnih kolegijev, o konkretnih usmeritvah, nasvetih in navodilih glede potrebnih in izvršenih preiskovalnih dejanj, prav tako ne pojasnila in razlogi tožilcev in preiskovalcev glede pravne in dejanske presoje preiskovanih dejanj ter vsebina koordinacijskih delovnih sestankov v zadevi. Pojasnjuje, da je predkazenski postopek še v začetni fazi, ko storilci še niso znani, prav tako ne odkriti vsi elementi kaznivih dejanj in bi vsakršno razkritje preiskovalnih opravil, ki jih bo tožilstvo izvedlo oziroma, ki jih je izvedlo ali nameravalo izvesti in ki so potrebna za to, da se pridobijo dokazi in ugotovijo elementi konkretnih določenih kaznivih dejanj, pomenilo razkritje taktike preiskovanja, predvsem pa bi bilo gotovo opozorilo storilcem, da vplivajo na potek preiskave, mogoče tudi tako, da dokazi izginejo ali jih predrugačijo. Z vidika tožilstva gre za zadevo, ki jo je mogoče v skladu z določbo 61. člena Zakona o državnem tožilstvu označiti za zadevo širšega javnega pomena, predmet preiskave je izjemno občutljiv in gre za zadevo, v kateri so meje med kaznivim in nekaznivim nejasne, kar pomeni, da je potrebna izjemna previdnost in rahločutnost ter skrbna presoja pri izvedbi oziroma pri odločitvi za izvedbo vsakega dokaznega opravila, hkrati pa tudi, da je vsak dokaz izjemno pomemben in odločilnega pomena za odkritje kaznivega dejanja oziroma za presojo, ali so bila kazniva dejanja storjena ali ne, ter za odkritje storilcev. Hkrati pa glede na dejstvo, da je Specializirani oddelek pristojen za preiskovanje kaznivih dejanj, katerih storilci so osebe, zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve s pooblastili policije, pomeni ta okoliščina tudi povečano možnost vplivanja na potrebne priče oziroma na druge dokaze, saj gre za preiskovanje dogodka, o katerem je v začetni fazi dokaze zbirala in ga preiskovala policija. Zato bi po oceni višje državne tožilke razkritje zastavljene smeri preiskovanja, ki izhaja iz izjav zapisanih v magnetogramu na straneh 10, 11, 12 in 13, ko gre za navedbe obeh tožilk o konkretnih dejstvih, ki so pomembne pri preiskovanju primera, o konkretnih preiskovalnih dejanjih, ki jih je potrebno storiti po oceni ene ali druge, pri navedbi imen policistov in imen udeležencev koordinacijskih sestankov in pri navedbi vsebine teh sestankov, ki so bili sklicani izključno zaradi vodenja preiskave, imelo tako škodljive posledice, da preiskave iz predkazenskega postopka v tej zadevi ne bo mogoče izpeljati do konca oziroma jo je že s trenutkom objave teh podatkov šteti za zaključeno na sedanji stopnji, saj ne bo mogoče več pričakovati, da bi z izvedbo preiskovalnih dejanj, ki so že bila javno objavljena, še lahko dobili relevantne podatke, torej take podatke in take dokaze, ki bi verodostojno odražali in dokazovali dogajanje, kot se je zgodilo na dan 2. 2. 2010. Z objavo teh podatkov bi se razkrila taktika tožilskega dela, način tožilskega dela in dela preiskovalcev, onemogočena bi bila izvedba preiskave, oziroma bi bilo onemogočeno preiskati in pridobiti dokaze, ali so kazniva dejanja bila storjena. Pooblaščenec je dne 3. 5. 2010 še dodatno opravil razgovor z višjo državno tožilko, ki je napisala mnenje za predsednika vlade. Ocenjuje, da je povedala in obrazložila vse razloge, zakaj bi razkritje določenih informacij škodovalo interesom konkretnega predkazenskega postopka, ki še vedno teče.