Eva je stara devet let, ko se s starši preseli v Indijo. Zdi se ji, da so se znašli na drugem planetu. Ko je bila majhna, je živela v Etiopiji, kasneje v Kanadi. V Indiji je vse drugače, kot je bilo v Kanadi ali v Sloveniji. Eva se zaman sprašuje, zakaj so morali priti v to čudno deželo, v kateri ni niti zime. Živijo v lepi rezidenci, ona pa se počuti kot ujetnica v veliki kletki. Kmalu pa spozna, da kletka ni temačna, je cvetoča, kar rajska. Ko je zunaj neznansko vroče, je njen zapor hladen. Vse lepote okolice spoznava s Savitri - štirinajstletna deklica je njena družabnica, ki ji pomaga razumeti Indijo. Razlaga ji, kakšen je odnos indijskih otrok do staršev, v kaj hindujci verujejo in kako živijo. Eva ne more razumeti običajev, ki so povezani z vero in tradicijo. Presenečena je, ko spoznava, kako ti lahko kasta zapoveduje, kaj delaš, s kom se družiš, kakšne pravice imaš. V Indiji kasta človeku določi usodo. Savitri Evi pripoveduje tudi o karmi - usodi, ki te lahko doleti zaradi grehov v prejšnjem življenju. Silvestra Rogelj Petrič zna odlično opisati deželo, v kateri ljudje sprejemajo svoj položaj kot nespremenljivo usodo. Približa nam vonj Indije - zatohlo vročino, hrup nepregledne pisane množice in težak zrak, nasičen s tisočerimi neopredeljivimi vonji.