Za volitve veljajo zelo strogi predpisi. Kardinali morajo opraviti prisego molčečnosti, v kapeli pa ne sme biti aparatov za snemanje, pogovorov in prenašanja sporočil. Za prekršek je zagrožena tudi kazen izobčenja. Po vsakem glasovanju skrutatorji ali odgovorni za glasovanje, ki jih izberejo kardinali sami, sežgejo glasovalne lističe ali druge zapiske, ki jih je kateri od kardinalov naredil med volitvami. Volitve papeža so po novem tajne. Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico. Vsak kardinal mora potem z izpolnjenim lističem priti do oltarja in ga položiti na krožnik, s pomočjo katerega ga odvrže v volilno skrinjico. Pred tem mora glasno izreči prisego: »Za pričo kličem Kristusa Gospoda, ki me bo sodil, da sem dal glas tistemu, za katerega mislim, da mora biti izbran po Božji volji.« Če bo kdo od kardinalov volivcev bolan ali ne bo mogel k oltarju, izroči listič skrutatorjem, ki ga odnese k oltarju, ali pa ga ti obiščejo na domu.