Na tiskovni konferenci, predstavljeni v članku z zgornjim naslovom ( Delo, 14. novembra, 2. stran), so mi (kot predsedniku komisije za medicinsko etiko) neupravičeno pripisali citat, v katerem naj bi bil kritiziral ministra za zdravje, češ da v svojih izjavah neupravičeno spodkopava ugled slovenskih zdravnikov. Moja izjava, ki sem jo pred dnevi izrekel v zasebnem pogovoru in tudi ne predstavlja stališča komisije za medicinsko etiko, je bila dejansko drugačna. Predvsem nikakor nisem omenjal ministra, ampak sem le opozoril na splošno načelo: na škodo, ki jo prenagljene javne obsodbe zdravniškega dela lahko prizadenejo zaupanju bolnika v zdravnika, pa naj pridejo od koder koli. To zaupanje, ki ga moramo negovati kot enega od bistvenih pogojev za uspešno zdravljenje, je namreč prelahko podirati. Za obravnavo zdravniške napake imamo podrobno izdelane mehanizme, uporabiti pa jih moramo obzirno in pravično. Nihče ne more veljati za krivega, dokler mu napaka ni dokazana.