Vprašanje, kaj in koliko se mora kako živo bitje naučiti za uspešno, samostojno življenje, je lahko silno zapleteno. Pri sesalcih, denimo, zadrega pri iskanju ustreznega odgovora izvira iz tega, da sta poti do potrebnega znanja dve: dedovanje in učenje. Obe sta med seboj navadno tako tesno prepleteni, da je včasih težko presoditi, od kod živali kakšna spretnost. Deleža naučenega in podedovanega znanja sta nekoliko povezana z velikostjo možganov, vendar stvari še zdaleč niso tako preproste, da bi o sposobnosti učenja kakega bitja lahko presojali kar s tehtnico. Mačji rod je razvpit primer tega, kako sta deleža znanja celo pri vrstah, ki so enako obdarjene z možgani, v različnih okoliščinah različna. Mlad gepard se mora lova -- torej spretnosti, ki je za njegovo preživetje očitno ključnega pomena --, naučiti od svoje mame, jaguar pa jo kar podeduje. Domače mačke so nekje vmes: skoraj vsaka zna uloviti miš ali ptiča, toda spoznanje, da je plen lahko tudi hrana, je stvar šole.