Smith, ki je trdil, da hoče Trimble povesti stranko po poti, po kateri noče oditi, da vse bolj popušča teroristom in da samovoljno spreminja program Ulstrskih unionistov, je bil kandidat za strankinega voditelja že leta 1995, ko je bil izvoljen Trimble (Smith je bil četrti). Trimble je bil takrat seveda heroj trde linije, danes pa mu ljudje, kot je Smith, očitajo, da ga je zmehčal velikonočni mir. Trimble se je takoj izmaknil, da so bile njegove najbolj odmevne washingtonske besede vzete iz konteksta (morda pa je v Washingtonu res prevečkrat nagnil kozarec), vendar pa je že pred glasovanjem potrdil, da bo Smithov izziv razčistil zrak. Z drugimi besedami pokazal bo, kje točno stoji največja protestantska stranka na Severnem Irskem. Pokazalo se je, da večina vendarle ne stoji na Smithovi strani, ki živi v preteklosti in je proti spremembam, tako da ostaja upanje, da bo od velikonočnega miru vendarle kaj ostalo. Trimble je ostal vodja, vsekakor precej šibkejši, mirovni proces pa je v vsakem primeru utrpel veliko škodo.