Nič več nisva veslala po počasni in dolgočasno predvidljivi Vichadi, skozi pokrajino, ki sva jo že dobro poznala in kjer se ni moglo kaj zgoditi. Namesto prijaznih peščin, ki so obetale mesto za prenočevanje, so bile tu temne in strme granitne skale! Namesto po sivozeleni Vichadi sva veslala po temni, skoraj črni gmoti globokega Orinoka! Spremenil se je celo okus vode! Izginil je okus po železu, značilen za Vichado. Že Alexander von Humboldt je pisal, da so Indijanci po okusu vode prepoznavali vse velike reke. In ker je sodobnim geografom malo mar za okus vode, nas učijo, da izvira Orinoko na venezuelsko-brazilski meji, v gorovju Sierra Pacaraima, kamor je prva francosko-venezuelska odprava prodrla šele v začetku petdesetih let. Za Indijance pa je bil Orinoko tista reka, ki v veliko sotočje Estrella del sur (Južna zvezda) priteka z leve, torej Rio Guaviare.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
več več členek
nisva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, zanikani
veslala veslati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
po po predlog; mestnik
počasni počasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
dolgočasno dolgočasno splošni prislov; nedoločena stopnja
predvidljivi predvidljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Vichadi vichad samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
skozi skozi predlog; tožilnik
pokrajino pokrajina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
že že členek
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
poznala poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
kjer kjer podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
moglo moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
zgoditi zgoditi glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Namesto namesto predlog; rodilnik
prijaznih prijazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
peščin peščina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
obetale obetati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
prenočevanje prenočevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
temne temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
strme strm splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
granitne graniten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
skale skala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Namesto namesto predlog; rodilnik
po po predlog; mestnik
sivozeleni sivozelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
Vichadi vichada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
veslala veslati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
po po predlog; mestnik
temni temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
skoraj skoraj členek
črni črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
gmoti gmota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
globokega globok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
Orinoka orinok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Spremenil spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
celo celo členek
okus okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vode voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Izginil izginiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
okus okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
železu železo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
značilen značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
za za predlog; tožilnik
Vichado vichada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Že že členek
Alexander Alexander samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
von von neuvrščeno
Humboldt Humboldt samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pisal pisati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Indijanci Indijanec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
okusu okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
vode voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
prepoznavali prepoznavati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
velike velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
reke reka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
In in priredni veznik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sodobnim sodoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, dajalnik
geografom geograf samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
mar mar splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
okus okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vode voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
učijo učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Orinoko orinoko splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
venezuelsko venezuelski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
brazilski brazilski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
meji meja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
gorovju gorovje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Sierra Sierra samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Pacaraima pacaraima splošni prislov; nedoločena stopnja
kamor kamor podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prva prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
francosko francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
venezuelska venezuelski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
odprava odprava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prodrla prodreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
šele šele členek
v v predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
petdesetih petdeseti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, rodilnik
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Za za predlog; tožilnik
Indijance Indijanec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
Orinoko orinoko splošni prislov; nedoločena stopnja
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
reka reka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
v v predlog; tožilnik
veliko velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
sotočje sotočje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Estrella Estrella samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sur sura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Južna južen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zvezda zvezda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
priteka pritekati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; rodilnik
leve lev splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
torej torej priredni veznik
Rio Rio samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Guaviare Guaviare samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Revije
naslov: Svet in ljudje
avtor: neznani novinar