Rimski cesar Konstantin Veliki je bil prvi rimski vladar, ki je začel v krščanstvu iskati oporo za svojo oblast. Krščanstvo je razglasil za državno vero in dal Cerkvi veliko privilegijev. Na prvem vesoljnem cerkvenem zboru v Nikeji jo je aktivno podprl v boju z arijansko herezijo. S tem je končal dogmatske spore. Cesar Konstantin Veliki se je rodil 28. februarja 274 (umrl leta 337). Rimski cesar je bil med leti 306 in 337. Skupaj z Licinijem, vladarjem vzhodnega dela rimskega cesarstva, je leta 313 izdal milanski edikt, ki je kristjanom zagotovil versko svobodo. Ko je zmagal nad Licinijem, je vladal vsemu rimskemu cesarstvu. Najpomembnejša ukrepa njegove vlade sta bila ustanovitev nove prestolnice na vzhodu, Konstantinopolisa (Carigrada, Istanbula), in pa edikt, ki je kolonom prepovedal zapuščati zemljo, kar je bila klica tlačanstva.