Iz zgornjih ugotovitev moramo seveda izhajati tudi pri sami metodiki treniranja in pri pripravi treningov ter vsega, kar sodi zraven. Trener mora biti sposoben prepričati igralko, zakaj se ta ali ona analitična, morda tudi sintetična vaja uporablja in katere koristi bo imela ekipa od uspešnosti tega tehničnega elementa. Ko dekleta to spoznajo, se zavedajo pomembnosti določenih vaj, zato je tudi delo trenerja potem lažje. Pri sami metodologiji treniranja ženskih ekip je treba upoštevati še eno razliko, namreč to, da je treba vnesti veliko več individualnega tehničnega dela kot pri moških ekipah. Veliko ponovitev določenega tehničnega elementa, kot na primer spodnji odboj, omogoča natančnost pri realizaciji ali usmerjanju žog, kar je še kako pomembno pri končni organizaciji igre (podajalka je bolj natančna) in napadalnemu udarcu. Že predhodno smo ugotovili, da fantje določene napake lahko popravijo z večjo telesno močjo, kot sta skok in hitrost, kar je pri dekletih praktično nemogoče pričakovati. Natančnost izvedbe spodnjega odbojka pride še posebej do izraza pri realizaciji prvega tempa-penala, kjer mora usmeritev žoge proti podajalki izredno natančna, sicer je napad prek prvega tempa skorajda nemogoč. Tudi pri tako imenovanih gibalnih treningih je treba z vso natančnostjo dodajati analitične vložke, ki so vezani na individualno tehniko, in takšnih vaj je pri dekletih precej več kot pri fantih. Že nekajkrat smo poudarili, da je takšen način dela za dekleta še pomembnejši kot za moške.