To je ena od stvari, ki jo je na zadnji seji upravnega odbora sprožil tudi predsednik Jure Jež. Ni šlo samo zame, dejstvo pa je, da nečesa, kar si počel prej, ne moreš izbrisati. Kar zadeva moje konflikte interesov pri Unionu Olimpiji, se mi zdi, da zaenkrat s tem nimam težav. Morda se komu zdi problematično, da še naprej komentiram tudi tekme Uniona Olimpije. Po mojem sem s prenosi tekem pokala Spar dokazal, da to lahko izpeljem korektno in brez težav. V veliko zadovoljstvo mi je bilo, da sem tudi iz Domžal dobil veliko pohval za prenos finalne tekme. Za nekoga, kot sem jaz, ki se ukvarjam z veliko stvarmi, je jasno, da se bodo pojavljali konflikti interesov, vprašanje je samo, ali jih znaš uravnavati. Vselej sem govoril, da če bo prišlo do kakšnega resnega konflikta interesov, potem sem pripravljen eno od stvari opustiti, tudi oditi iz upravnega odbora, če bo treba. Sicer pa sem dal jasno vedeti, da nimam nobene želje po profesionalnem delovanju v Unionu Olimpiji. Če bi se vse to dogajalo pred desetimi leti, bi zanesljivo želel postati direktor kluba, bodisi športni bodisi poslovni ali oboje skupaj, saj menim, da bi bil prava oseba za to mesto. Še danes menim, če se malo pošalim, da bi bil najboljši kandidat za direktorja. Ampak te ambicije nimam več. Štirinajst let sem hodil po Tivoliju, tu imam tudi svojo pisarno, vendar me nihče ni povabil k sodelovanju. Prišel sem šele prek mestnega sveta, v katerega sem bil izbran bolj ali manj slučajno, saj tako senzacionalnega rezultata liste Zorana Jankovića ni pričakoval nihče.