Zaradi vse večje višine sonca je čedalje bolj barvito tudi morje. Poleg neba, ki s svojim odsevom spreminja podobo morja, so v morju še mikroorganizmi, razni delci in snovi, ki morsko in druge vode obarvajo v določeno barvo. Sinje modro morje je tam, kjer je malo rastlinskih mikroorganizmov. Njegova modrina ni nič drugega kot ogledalo neba. Ob sončnem vzhodu in zahodu je rdeče, ponoči pa črno. Ko je vreme oblačno, je zeleno. Zelena morska voda je znamenje, da je veliko planktona, ki odbija zeleno svetlobo, ker je ne potrebuje za razvoj. Podobno kot drevesno listje. To je zeleno zato, ker odbija zeleni spekter svetlobe, ki ga ljudje vidimo. V globoki vodi se svetloba izgublja, zato so globoke vode tem(ač)ne. Rjave vode, običajno so to reke in jezera, so rezultat gnitja in propadanja listja ter drugih organizmov, ki jih spira vanje padavinska voda. Sicer pa po ljudski modrosti velja, da se voda zbistri, ko se čez tri kamne prevali, in da voda ni nikoli tako čista, da se ne bi skalila, pa tudi ne tako kalna, da se ne bi mogla očistiti. Kakor koli, čas je, da si za podaljšani velikonočni konec tedna, lahko pa tudi že ob jutrišnji polni luni, ogledate katerega od omenjenih barvnih odtenkov.