pero, sredstvo za risanje in pisanje z uporabo tekočega *črnila, sestavljeno je iz držala z naostrenim peresom oziroma kovinsko konico. Prva peresa, naostrena trstja, so izdelovali že starodavni Egipčani, ki so jih uporabljali za pisanje na papirus. V Evropi so v 5. stoletju kot peresa (penna) začeli uporabljati velika peresa ptic. Debeli konec peresa so razrezali v obliko črke V in ga za upogljivost navzgor razpolovili; taka oblika je v osnovi ostala enaka in se še vedno uporablja v zlatih in jeklenih konicah. Peresa iz ptičjih peres so večkrat izboljšali, na začetku 19. stoletja pa so razvili upogljive jeklene konice, ki so popolnoma spremenile pisanje. John Mitchell iz Birminghama, Velika Britanija, je leta 1828 izdelal prve strojno narejene jeklene konice. Nalivna peresa z rezervoarjem črnila so bila v uporabi še pred koncem obdobja uporabe ptičjih peres. Prvo praktično nalivno pero, ki se je dalo polniti, je izdelal Lewis Waterman iz ZDA šele leta 1884. Kemični svinčnik, ki ima namesto konice kroglico in se vrti na mestu, je prvi patentiral Madžar Lazslo Biro leta 1938. V 60. letih 20. stoletja sta v uporabo prišla še dva nova tipa peres: pero s keramično konico (priredba kemičnega svinčnika) in pero s konico iz različnih vlaken.