Celjanka Anja ni nikoli zares premišljevala, da bi se ukvarjala z družabno kroniko. Na fakulteti za družbene vede so jo namreč učili drugačnega, predvsem »resnega« novinarstva. A se je odločila sprejeti izziv in se spopasti z bliščem in bedo bolj ali manj prestižnih družabnih prireditev ter pred mikrofonom gostiti večje in manjše zvezdnike. Prve televizijske poglede je nase pritegovala v oddaji Ekstra magazin na Kanalu A. Na to obdobje nima lepih spominov, saj njeno delo, čeprav se je zelo trudila, ni bilo všeč uredniku, Anja pa je samokritično mislila, da ni za delo na televiziji. Od razočaranja je veliko jokala, ni se mogla sprijazniti s tem, da je opravila avdicijo, se trudila, a kljub temu pripravljala slabe prispevke. Šele kasneje je spoznala, da pač ni prava novinarka za Ekstra. Zato si je oddahnila, ko so jo povabili k Tistemu lepemu popoldnevu. Tu je končno našla samo sebe, še vedno pa se na prireditvah, ki jih obiskuje, počuti, kot da tja ne sodi. Ves čas je na preži, saj se drugi pridejo razkazovat in zabavat, ona pa je na lovu za informacijami in poskuša postavljati čim provokativnejša vprašanja. Zato so se je nekateri že začeli izogibati, še zlasti tisti, za katere se ve, da se gibljejo v čudnih vodah, in tisti, katerih nameni niso prav pošteni in odkriti. Pred njo denimo vedno jadrno pobegne podjetnica Vesna Jankoviæ, kadar ji Anja hoče zastaviti kakšno vprašanje.