Jurčičevino, ki je odprta od marca do sredine novembra, obiskuje vse več ljudi, zadnja leta je med njimi veliko izseljencev, zdaleč največ pa je šolarjev. Kot pravi tukajšnji vodnik in študent ekonomije Borut Lampret, je ob majskih konicah tudi po šest, sedem avtobusov otrok. Tedaj mu na pomoč priskoči tudi prvi sosed, Jurčičev ata. Mladi Borut ugotavlja: "Seveda je utvara, da bi obisk Jurčičevine zanimal vse otroke. Če jih od celotnega razreda pritegneš deset, je veliko. Ampak ti se ponavadi vračajo, s sabo pripeljejo še starše, prijatelje, se morda udeležijo Jurčičeve poti, pridejo na Jurijev sejem, morda tudi na kakšno od poletnih gledaliških predstav na prostem. Sicer se pa pozna, da je za take izlete med mladimi vse manj zanimanja. Sistem vrednot je omajan ali se te pač spreminjajo, to je treba vzeti v zakup." Zato: čim manj suhoparnih podatkov in datumov ter čim več zanimivih, po krjaveljsko zabeljenih zgodb, ki še znajo vzburiti našo domišljijo.