Učitelj mora držati pozornost vseh dijakov vso učno uro, kot bi držal v rokah nitke. Pa eden v razredu nekaj blekne in v hipu ima on vse niti v rokah... Močno se moram potruditi, da jih dobim nazaj, biti moram vsaj enako zanimiv in zabaven, kot je bil dijak. In potem, ko spet obvladam razred, se zgodi nekaj na hodniku, kar pritegne pozornost večine... Veliko dijakov ni motiviranih za resno delo, ne delajo domačih nalog. Nimajo delovnih navad, čeprav so bili v osnovni šoli odlični. Učitelji v osnovni šoli namreč nimajo nobenih mehanizmov, da bi učence pripravili do resnega dela. Prilagajati se morajo povprečju ali celo tistim, ki so pod njim, zaradi česar sposobni otroci dosegajo odličen uspeh z malo ali nič truda. V višjih razredih osnovne šole se učenci intelektualno polenijo. Na odnos do resnega dela v šoli pa vpliva tudi splošno družbeno prepričanje, da so otroci v šoli preobremenjeni, da potrebujejo dijaki veliko prostega časa in zabave. Ja, kdaj se bodo pa naučili tisto, kar se morajo naučiti? Prepričan sem, da morajo v svojih gimnazijskih letih delati po dva 'šihta', saj se pripravljajo na resno akademsko delo. Gimnazijec bi se moral učiti tri do štiri ure na dan, da bi si zgradil temelje za univerzitetni, akademski študij. Verjamem pa, da je to težko, saj jih bega ogromno stvari okoli njih: od računalnika, televizije, pričakovanja, da se bodo le zabavali in sproščali... razmišlja prof. Gregor Pavlič, ki si želi, da bi dijaki redno delali domače naloge in večkrat pogledali v učbenik.