Sin velikega očeta in nečak velikega strica. V glasbo se je tako rekoč rodil tam pred petintridesetimi leti. In jo potem še študiral, najprej klavir, nato trobento (za tako želeno pozavno je imel namreč še prekratke roke), potem spet klavir v Gradcu in filmsko glasbo v Bostonu. Igral je džez, produciral plošče. Delal je pri diskografskih hišah v Avstriji in Nemčiji, tam je ustanovil tudi svoje podjetje Avsenik Music. Zdaj pri Založbi Obzorja Maribor kot odgovorni urednik Helidona kroji izdajateljsko politiko te hiše. Poleg tega najde še čas za pisanje glasbe. Ni senilni birokrat. Ni zadrti akademik. Ni vse okrog sebe požirajoči virtuoz. Ni vsevedni alternativec. Ni hudokurčni roker. Ni zavrti narodnjak. In kot tak se je zdel primerna partija, da razloži, ali Slovenci sploh imamo svojo glasbo.