Ljubljana - "Vinko Kandija je ves čas verjel, da smo lahko evropske prvakinje. To nam je ves čas dopovedoval na treningih in hkrati od nas zahteval, da trdo vadimo. Priznam, da mu sprva nisem verjela, na koncu pa sem se z njim še kako strinjala," se časov Vinka Kandije, ki je na Galjevici postavil temelje "evropskemu" Krimu, rada spominja Tanja Oder, ob Deji Doler in Nataši Derepasko danes edina igralka, ki je pred petimi leti zaigrala v prvem Krimovem finalu. Takrat krimovke niso šle do konca, čeprav so imele pred povratno tekmo na Kodeljevem dobro izhodišče, saj so v Dunaujavarosu igrale neodločeno. Toda na povratni tekmi jim ni in ni šlo in Dunaferr je zmagal s 25:23. Naslednja sezona je bila za njih neuspešna, saj se niso uvrstile niti v četrtfinale, hkrati pa je bila to tudi zadnja sezona, ko je bil na njihovi klopi legendarni Kandija. Kar ni uspelo njemu, je leto dni pozneje uspelo Tonetu Tislju. Krim je pod njegovim vodstom uresničil Vinkove sanje in sanje Zorana Jankovića, dvojice, ki je najdlje verjela v evropski naslov. Predlansko sezono so na Galjevici seveda hitro pozabili, saj se jim je zgodilo nekaj podobnega kot po prvem evropskem finalu. A na napakah se uči in lani je bil Krim spet praktično nepremagljiv. Tako kot je, vsaj do finala, tudi v letošnji sezoni. Dejstvo je, da njegove igre niso tako prepričljive, kot so bile lani, vendar ne smemo pozabiti, da je ekipa v primerjavi z lansko precej spremenjena, toda ko je bilo najbolj potrebno, so krimovke igrale najbolje. Brez Tislja na klopi - ekipo je takrat vodil Robert Beguš - so v Farumu v finalu superpokala nadigrale prav Slagelse in mu zadale prvo rano v letošnji sezoni (druga je bil poraz v finalu danskega prvenstva, ko je bil od ekipe Anje Andersen boljši Viborg). Ligo prvakinj so nato krimovke začele z zmago v Ukrajini, nadaljevale pa z dvema porazoma. Zlasti boleč je bil poraz proti Ikastu na Kodeljevem, prvi po dveh letih. Največji skeptiki so jih že odpisali, vendar se je po srebrni kolajni na EP z moško reprezentanco vrnil "posojeni" Tone Tiselj, ki je nadaljeval tam, kjer je končal Beguš. V Herningu so nadigrale Ikast, nato pa doma "povozile" Motor iz Zaporožja in Budućnost ter tekmovanje v skupini D končale na prvem mestu. Skoraj enomesečni premor jim pred četrtfinalnim obračunom z Lado Toljatijem ni koristil. Za nameček sta se poškodovali Rugila Kliukaite in Olena Jacenko in po porazu v Toljatiju s tremi zadetki razlike (21:24) so v povratni tekmi, dobesedno v zadnjih sekundah tekme, z zadetkom Nataše Derepasko s sedmih metrov zmagale s prednostjo štiri zadetkov (29:25) in se uvrstile v polfinale. Lažje delo so imele v polfinalu, saj so že v Larviku slavile zmago, na Kodeljevem pa so samo potrdile svojo premoč nad norveškimi prvakinjami. Dekleta z Galjevice imajo pred seboj torej le še eno oviro - danski Slagelse.