V čem se razlikuje od drugih čolnov? »Predvsem je zanimiva njegova zgodba, sicer pa je njegova glavna značilnost, da je težko vodljiv in od veslačev zahteva popolno usklajenost,« pravi Luka Vengust, predsednik ljubljanskega raziskovalnega športnega društva Biosfera, ki ima v lasti dva zmajeva čolna, edina v Sloveniji. Člani društva so ju po Vengustovih načrtih izdelali sami, tudi velika bobna in celo detajle, kot so zmajeve glave in repi. Skladno s tradicijo morajo namreč za tekmovanja čoln okrasiti, med treningi pa se to okrasje lahko odstrani. Tekmovanja z zmajevimi čolni so vedno bolj popularna oblika veslaških tekmovanj po vsem svetu. Številna med njimi potekajo v organizaciji International Dragon Boat Federation (IDBF), ki je bila ustanovljena leta 1991, in se delijo na športna ter festivalska. Po ustanovitvi IDBF so se ta tekmovanja iz Azije bliskovito razširila v Evropo, Severno Ameriko, Avstralijo in Afriko. Sicer pa tekmovanja z zmajevimi čolni izvirajo iz Kitajske, kjer z njimi tradicionalno obeležujejo smrt Qu Yuana. Na Kitajskem je ta športni dogodek povzdignjen na raven državnega praznika. Qu Yuan, ki danes velja za enega največjih kitajskih pesnikov, je živel na prehodu iz 4. v 3. stoletje pred našim štetjem, na jugu države Chu. Bil je minister na dvoru kralja Huaia, znan po svoji lojalnosti in zavezanosti resnici. Boril se je za suverenost svoje države, ki ji je grozila nadvlada države Qin, drugače od kralja, ki je podlegel vplivu korumpiranih ministrov. Ti so z obrekovanjem tudi dosegli, da je kralj Yuana odpustil in izgnal. Vrnil se je v domači kraj in tam ustvaril nekatera najpomembnejša dela kitajske poezije, v katerih je izrazil svojo ljubezen do domovine in skrb za njeno prihodnost. Toda njegovo zdravje je pešalo, trpel je zaradi depresije, in ko je vojska države Qin zavzela glavno mesto države Chu, je z ritualnim samomorom izrazil protest proti korupciji. Skočil je v reko Miluo, v današnji provinci Hunan, in se utopil. Ljudsko izročilo pravi, da so ga kmetje s pomočjo čolnov poskušali rešiti iz reke, vendar brez uspeha. Da bi odgnali ribe in zle duhove stran od njegovega trupla, so igrali na bobne in pljuskali po vodi z vesli. Neko noč se je Qu Yuanov duh prikazal njegovim prijateljem in jim povedal, da je umrl zaradi rečnega zmaja. Tekmovanje s čolni v iskanju Qu Yuanovega trupla je sčasoma postalo tradicionalno in se odvija vsako leto na obletnico njegove smrti. Praznik duan wu, na zahodu poznan kot praznik zmajevega čolna, s katerim na Kitajskem vsako leto počastijo spomin na njegovo žrtev, praznujejo peti dan petega meseca po kitajskem lunarnem koledarju, kar ustreza mesecu juniju po gregorijanskem koledarju. Raziskovalci, sinologi in antropologi so potrdili, da tekmovanja z zmajevimi čolni kontinuirano potekajo zadnjih 2500 let, izvirno pa so bila del letnih šeg, povezanih s čaščenjem zmaja, vodnega božanstva. »Za zmajev čoln sem izvedel pred nekaj leti, ko mi je o njem z velikim navdušenjem pripovedovala prijateljica, ki ga je videla v Španiji. Na internetu sem poiskal še več podatkov o njem in nato pred dvema letoma izdelal prvega, lani pa še drugega,« pravi Vengust. Po njegovih besedah konstrukcija čolna tehnično ni preveč zahtevna. Zmajev čoln je ozek in dolg, variira lahko v dolžini, od česar je odvisno tudi število članov posadke, ki lahko glede na velikost čolna šteje od deset do petdeset članov poleg krmarja in bobnarja, standardna posadka vključno s slednjima pa šteje 22 članov (ljubljanska zmajeva čolna merita 11,6 metra in sta namenjena standardni posadki). Bobnar, ki sedi na premcu in je obrnjen proti veslačem, med tekmovanjem vodi ekipo z ritmičnim bobnanjem, s katerim nakazuje hitrost veslanja. Dobri bobnarji znajo sinhronizirati ritem bobnanja z zamahi vodilnega para veslačev, spremljajo veter in mu prilagodijo moč veslanja, obenem pa se zavedajo položaja čolna v razmerju z drugimi čolni in ciljno črto. Veslači gledajo v smeri vožnje. Vodilni par veslačev upošteva ritem bobnarja in določa tempo vsem drugim, sicer pa mora vsak veslač spremljati veslača pred seboj in z njim uskladiti zamah svojega vesla. Krmar, ki nadzira smer vožnje, med tekmo lahko sodeluje z bobnarjem in po potrebi daje navodila veslačem. Usklajenost vseh članov posadke je bistvena, saj je zmajev čoln težko vodljiv. Lahko se celo zgodi, da se ne premakne z mesta, prav lahko pa se tudi prevrne. Če je posadka usklajena, lahko čoln doseže veliko hitrost, kar je Vengust ilustriral s primerom, ko je tak čoln vlekel za seboj smučarja na vodi. »Zmajev čoln je odličen indikator stanja timskega duha v določeni ekipi. V tem čolnu ni prostora za individualizem,« je poudaril Vengust. Ali kot je rekel udeleženec nedavnega tekmovanja: »Moč posameznika ne pomeni nič. Ta čoln zahteva kolektivno inteligenco.« čem se razlikuje od drugih čolnov? »Predvsem je zanimiva njegova zgodba, sicer pa je njegova glavna značilnost, da je težko vodljiv in od veslačev zahteva popolno usklajenost,« pravi Luka Vengust, predsednik ljubljanskega raziskovalnega športnega društva Biosfera, ki ima v lasti dva zmajeva čolna, edina v Sloveniji. Člani društva so ju po Vengustovih načrtih izdelali sami, tudi velika bobna in celo detajle, kot so zmajeve glave in repi. Skladno s tradicijo morajo namreč za tekmovanja čoln okrasiti, med treningi pa se to okrasje lahko odstrani.