SPREJEM: Vajenec je, kot sem že povedal, postal pomočnik šele s slavnostnim sprejemom v bratovščino in šele po zaključku učnega časa. Ceremonija je bila podobna krstu, prisotni so bili tudi nekateri zapriseženi mojstri. Po daljšem čakanju so mladeniča poklicali v sobo in ga pozvali, naj izbere svoje »botre«, »župnika« in »ministrante«. Zatem je moral po določenih obrazcih izreči prošnjo, da bi postal pomočnik. Prebrana so mu bila pravila njegovega bodočega vedenja do mojstrov in tovarišev ter je bil strogo opomnjen, naj se jih drži. Ko je novinec to obljubil, so mu zaželeli srečo na pomočniški poti. Sledil je »krst«, med katerim so novincu omenjena pravila »vbili« v glavo. »Krstu« je sledila velika pojedina, katere stroške je v večji meri poravnal novi pomočnik. Oblasti so si večkrat zaman prizadevale prepovedati sprevračanja teh »pomočniških krstov«.