in srednjeveških poti proti središču Evrope. Mimo Snežnika vodi tudi evropska pešpot E6, ki povezuje Baltik z Jadranskim morjem. Ker smo po prihodu na parkirišče imeli še nekaj časa do vodenega ogleda, smo do konca pojedli malico iz avtobusa, se odžejali in se prosto sprehodili po čudoviti okolici gradu. Ob napovedani uri smo se zbrali, se v gradu razdelili v dve skupini ter sledili predstavitvi in vodenju simpatičnih hostes. Ogled je trajal dobro uro. V zadnjem obdobju je bil grad lepo obnovljen, v njem je poročna dvorana, dobro je ohranjeno pohištvo oz. notranja oprema, ki je večinoma iz 19. stoletja. Po končanem ogledu smo se zapeljali do gostilne v Novi vasi na Blokah, kjer nas je čakalo okusno pozno kosilo. Vsem je teknilo, malo smo še posedeli v gostilni in pred njo, nato pa se počasi z avtobusom vračali proti domu. Da pa se ne bi vrnili prezgodaj, smo se ustavili v Bistri. Po prijetnem klepetu in pijači smo se v zgodnjih večernih urah vrnili v Borovnico. Na avtobusu nismo imeli posebnega vodnika, to vlogo je uspešno opravil kar predsednik občinskega odbora g.Niko Stražišar. Preživeli smo lep dan, zato smo si obljubili, da se prihodnje leto napotimo v kateri drug košček naše lepe domovine in upamo, da se nam bo pridružilo še več udeležencev. skupin je pokazalo, da župnijo čutimo kot veliko družino, ki ima pomembno življenjsko poslanstvo, da iz roda v rod ohranja živo duhovno podobo naroda in ostaja opora zvestobi resnice, branik družinskih vrednot, življenja in svobode. Da je farni dan tudi praznik veselja, sta popestrila bogat srečolov in družinski Ansambel Prosen iz Žažarja, ki svoje priljubljenosti ni pustil samo v Borovnici, temveč jo uspešno širi po vsej Slovenji. Za vzpodbudne besede otrokom, staršem in drugim je na začetku šolskega in katehetskega leta poskrbela z izbranimi besedami odlična profesorica jezikov in predsednica NSI Ljudmila Novak. Prinašala je tudi planinske pozdrave z našega Matajurja in nam kot žena vere pokazala pot zvestobi, upanju in večjemu pogumu. Zadovoljstvo številnih domačinov in gostov je bila naša nagrada s prijetnim spoznanjem, da smo fara ljudje. Vredno se je truditi in borovniški farani želimo s to nekoč tako cenjeno slovensko navado nadaljevati. Franc Volek