Pismo Hernanda Pizarra opisuje, kako je peščica španskih vojakov premagala tisoče inkovskih bojevnikov. Oboroženi in v oklepih so Španci pognali svoje konje naravnost v množico neoboroženih domorodcev, ki so napolnjevali trg. Zazvenele so trobente in zaslišal se je španski bojni krik: »Santiago!« Da bi Indijance prestrašili, so na konje privezali ropotulje. Bobnenje strelov, trobente in truma konj z ropotuljami so pri Indijancih povzročili zmedo in paniko. Španci so planili nanje in jih začeli pobijati. In ker so bili Indijanci neoboroženi, so bili poraženi, ne da bi bil kateri od kristjanov v nevarnosti. Guverner, odet v podloženi oklep, je izvlekel meč in bodalo in se s Španci, ki so bili z njim, pognal v najgostejšo množico Indijancev. Z velikim pogumom se je prebil do Atahualpove nosilnice. Neustrašno je zgrabil Inkovo levo roko in zavpil: »Santiago«, vendar ga ni mogel izvleči iz nosilnice, ki je bila visoko. Videti je bilo, da so vsi, ki so nosili Atahualpovo nosilnico, pomembni možje, in so vsi umrli, prav tako pa tisti, ki so potovali v nosilnicah in visečih mrežah. Dolgo časa so še tako nadaljevali, premagovali in ubijali Indijance, dokler se niso utrudili, eden od Špancev pa je Inka zabodel z bodalom, da bi ga ubil. Toda Francisco Pizarro je udarec prestregel in tako je Španec, ki je hotel zadeti Atahualpo, ranil guvernerja v roko. Sedem ali osem Špancev je spodbodlo konje, zgrabili so rob nosilnice, jo dvignili in prevrnili na stran. Atahualpa je bil na ta način zajet in guverner ga je odpeljal v svoje domovanje. Tisti, ki so nosili nosilnico, in oni, ki so Inka spremljali, ga niso zapustili – vsi so pomrli.