No, verjemite – da se moški znajde v trgovini na oddelku z ženskim perilom, obstajajo različni razlogi in – to govorim kot psiholog, ne le kot moški – niso vsi bolezenski. Najprej je lahko razlog čisti slučaj. Kot je pogosto pri meni. Sprehajam se pač po megamarketu, tudi skozi oddelek s konfekcijo, zakaj pa ne? Zgodi se, da se oddelek z moškimi srajcami nadaljuje v oddelek s hlačami, ta pa s perilom. Povečini imajo trgovine ločene oddelke z moško in žensko konfekcijo, vse pa le ne. Tako se pač tu in tam primeri, da se kar naenkrat, tavajoč vse globlje v oddelek perila, znajdem na oddelku z ženskim perilom in se tega zavem šele, ko sem postavljen pred dilemo, katera številka modrčka bi mi bila prav. Ne rečem, kdaj pa kdaj se kak moški odpravi na inkriminirani oddelek tudi povsem zavestno. Vsaj jaz. Lahko mu, na primer, žena na listek napiše, naj prinese iz trgovine kilogram kruha, dva jogurta, dvajset dekagramov sira, en srednje velik modrček in liter mleka, denimo. Ali pa, kar je bolj verjetno, se pač nameni damo presenetiti z drobno pozornostjo in se za spremembo namesto za šopek odloči za hlačne nogavice, zakaj pa ne? V literaturi so opisani primeri, ko nekateri moški zgolj z (nam nedoumljivo) rabo ženskega perila dosegajo užitke, ki jih drugi šele kmalu potem, ko taisto perilo slečejo, in nekje si ti moški perilo morajo priskrbeti, mar ne? Več bi o tem gotovo znale povedati trgovke. Domnevam, da so med omenjenimi alternativnimi uživači tudi taki, ki si ne morejo privoščiti, da bi žensko perilo nenehno kupovali, in potem svoj obred opravijo kar v trgovini … Naj bo tako ali drugače, tisti dan sem se odpravil na oddelek namensko, a iz drugih motivov, kot so sklepale prodajalke. Svojo damo sem želel presenetiti z novim perilom, pa kaj? In ker