Sorodnica velelistne hortenzije je Hydrangea serrata. Njena najbolj vidna razlika je pokončna rast in bolj pladnjasto socvetje z majhnim številom sterilnih obrobnih cvetov. Sredina češuljastega socvetja je izpolnjena s številnimi svetlo rdečimi cvetovi, iz katerih štrlijo rumeni prašniki. Sterilni obrobni cvetovi po cvetenju zardijo, avgusta pa na sončnih rastiščih pordeči tudi listje in takšno ostane vse do zime. Za moj okus je to skriti biser, primeren tudi za najmanjše vrtove. Je skromne, pokončne rasti in če ima dovolj vlage, uspeva celo na soncu. Le v toplem Primorju naj bo samo v senci. Poznamo več različkov te vrste. Za majhne vrtove so posebej primerni nizko rastoči, ki se odlično družijo s cvetnimi trajnicami. Priljubljen je komaj 50 cm velik, zbito rastoč grm, odkrit z dolgotrajnim odbiranjem semenjakov pri de Belderjevih v Belgiji. Seme zanj je nabrala Jelena de Belder v gorah daljnega korejskega polotoka. Je zimnotrden, od rastlin z japonskih rastišč pa se razlikuje še po večjih, izraziteje napiljenih, bolj okroglastih litih. Še nižja (30 cm) je sorta koreana z zanimivo barvitostjo cvetja. V rahlo apnenih tleh je lilasto, v kislih pa sinje modro.