V Financah smo jeseni 2006 na vrhuncu javnih razprav o davčni reformi in socialni pravičnosti v kolumni Upravičena neenakost (št. 166/2006) predstavili osrednje značilnosti meritokratske družbe, ki je povezana s pojmi upravičene in neupravičene socialne neenakosti oziroma zasluženega in nezasluženega bogatenja. Ker se v tranzicijski Sloveniji pod vplivom komunistične preteklosti socialna pravičnost še vedno enači predvsem s socialnim egalitarizmom, smo opozorili na raziskavo Fairness and Redistribution: US versus Europe (2003), ki sta jo napisala svetovno znana ekonomista Alberto Alesina (Harvard) in George Angeletos (MIT). Ekonomista sta pri proučevanju meritokratske vrednostne usmerjenosti razvitih kapitalističnih držav postavila osrednjo tezo, da pri ugotavljanju socialne pravičnosti (social justice) ni pomembna velikost dohodkovne ali premoženjske razslojenosti družbe, ampak to, kako prihaja do socialnih razlik. Ločila sta med tako imenovano upravičeno socialno neenakostjo (justifiable inequality) in neupravičeno socialno neenakostjo (unjustifiable inequality). Upravičeno neenakost sta opredelila kot dohodkovno in premoženjsko razslojevanje družbe, ki je posledica zasluženega bogatenja (trdega dela, izobrazbe, talenta, enakih možnosti, inovativnosti in podobno). Neupravičeno neenakost sta povezala s socialnim razslojevanjem, ki ga povzročajo družbeno nesprejemljive dejavnosti iskanja rent (kriminal, korupcija, politični klientelizem, lobiranje in podobno).