Presenetljiva razumnost mlade nemške generacije se najbolje kaže v njihovem odnosu do stranke zelenih. Velike socialdemokrate in krščanske demokrate še vedno podpira tretjina vprašanih, pri stranki zunanjega ministra Joschke Fischerja pa je podpora mladih v nekaj letih padla s 23 odstotkov na komaj devet. To je neusmiljena kazen za stranko, ki se še vedno enači z ideali neke druge, zdaj že zdavnaj postarane mlade generacije, in niti okoljevarstvena usmeritev zelenim ne bo pomagala, če ne bodo pošteno razmislili o svojih ciljih in poslanstvu. Politična krilatica dvajsetega stoletja pravi, da je s tistim, ki v mladosti ni levičar, v starosti pa ne konservativec, nekaj hudo narobe. Z novimi generacijami pa je, kot kaže, konec starega levičarstva, jeznega na prave in namišljene krivice, večno aktivističnega, večno žrtvujočega se in zato vedno malce, brez zamere, bebastega. Prav tako jim ni do klasičnega konservativizma dobrostoječih ljudi srednjih let, ki v svojem samozadovoljstvu daje vtis omejenosti. Namesto da bi se na barikadah prepirali o levem in desnem, so današnji mladi Nemci raje združili najboljše iz obeh nasprotujočih si ideologij. Pri okolju, osebnih pravicah in pravicah drugega spola ter drugačnih so odločno levi, pri priložnostih, osebnemu izpopolnjevanju in pravici do zasebnosti so prepričano meščanski.