Končni izid obeh monopolistovskih zgodb je, da danes številni uporabniki windowsa sploh ne vedo za obstoj drugih spletnih brskalnikov poleg IE-ja. Hkrati številni Slovenci mislijo, da je Siol sopomenka za internet, medtem ko naj bi bil, denimo, Mobitel istoznačnica za mobilno telefonijo. Vse kaže, da bo zadnji žebelj v krsto internetnih tekmecev zabil Siol s pospešeno prodajo digitalnih širokopasovnih priključkov ADSL . A krivci za trenutno stanje silnega onemogočanja učinkovite internetne konkurence niso ne zaposleni v Telekomu in v Siolu niti ne njuni vodstvi. Celo Miran Kramberger, železni direktor Siola, dejansko ni »kriv« za nič, saj kot naravna sila zgolj neusmiljeno uveljavlja interese svojega podjetja na poslovnem in zakonskem prizorišču, ki ga v celoti obvladuje vlada . Ja, to je vlada države, katere ustanove, oziroma interesne skupine v njih, z navdušenjem udejanjajo svojo troedino - in rahlo shizofreno - vlogo. Tako je država prek Agencije za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto (ATRP) nadzornik telekomunikacij, prek Telekoma večinski lastnik komunikacijskih podstati in prek Siola lastnik tržnih internetnih storitev . Zdajšnje stanje je dolgoročno škodljivo, saj je konkurenčnost celotnega narodnega gospodarstva na svetovnem informatiziranem trgu okrnjena, domača internetna konkurenca pa že dokaj uničena. Kratkoročno je Telekom, seveda, še vedno čeden vir državnih prihodkov. Ko pa bo treba zapolniti globljo proračunsko luknijico, ga bodo lastniki po dnevnih cenah - ki zdaj niso prav visoke - dokončno prodali tujcem. Ti bodo zmetali ven polovico zaposlenih in dvignil cene, tudi internetne ...