Fortissimo kolumbijske barvne simfonije pa nedvomno zaigra v majhni vasici Raquira, ki leži le 20 km stran od lepega kolonialnega mesteca Villa de Leyva, ki sodi pod Unescovo dediščino. Raquira je sicer daleč naokoli poznana po številnih trgovinicah s keramičnimi ročnimi izdelki. Tisto, po čemer pa Raquira resnično slovi, so živo poslikane fasade hiš. Zdi se, kot bi vaščani želeli prikazati svoje znanje neskončnih barvnih kombinacij. To je dobesedno tekmovanje med mojstrskimi simfoniki. Ko takole z očesom potuješ po poslikanih vaških fasadah, se oko ne spočije niti ob eni sami inačici. Tu gre za igro idej, vzorcev, barvnih nanosov in subjektivnih estetskih idealov. Vzorci, ki se skrivajo v večtisočletni tradiciji, daleč prekašajo do potankosti naštudirane evropske modne trende. Tu gre domišljija svojo pot in se ne ustavi niti ob razrušeni fasadi stare hiše, od katere je morda ostalo le nekaj zidov ali dvoje vrat. Tudi to ne sme ostati prazno, neposlikano in ranljivo. Kot bi vasico obdajala nevidno/vidna zaščita pred prastarimi verovanji. Neko drugo nepojasnjeno ozadje se skriva v Raquiri. Tu ti srce dobesedno podivja od veselja in sreče, ki mu igrajo barve in besede bi bile odveč.