Bogme se je srbska pravoslavna cerkev odločila nagnati svoje neverne očice v čredo verujočih in božjih ukazov spoštujočih Srbov, pa naj stane, kar stane. Spomnite se še, da je nedavno Irinej (vladika Bačke) zagrozil z enoletnim izgonom iz matere cerkve vsem organizatorjem vsesrbske klobasarske olimpijade iz vasi Turija, če že v jeseni napovedane fešte ne prestavijo na drug datum, ki bo zunaj predvelikonočnega posta. Klobasicijade niso odpovedali, ljudi je bilo več kot kdajkoli, zdaj pa ubogi "grešniki" upajo, da kdo med njimi v letu dni ne bo umrl, se poročil ali otroka dobil, ker vaški pop njihovega praga ne bo prestopil, mrtveca ne bodo škropili in ga bodo najbrž morali zagrebsti kar na njivi za hišo, kajti antikristi že ne sodijo na cerkveno pokopališče. Pa so lahko še veseli. Ko je vladika mileševski Filaret slišal, kako kolega Irinej svojim vernikom navija ušesa, je takoj pohitel biti boljši uslužbenec svojega šefa tam zgoraj (najbrž računa na napredovanje in boljšo individualno pogodbo) in je vernikom, za katere je zadolžen, zagrozil s še hujšimi kaznimi. Za pet let bodo prikrajšani vseh cerkvenih storitev vsi tisti, ki bodo v času posta pripravljali poroke ali slovo od sinov, ki gredo obleč vojaško suknjo. Nič ga ne briga, da je s tem zadel v srce srbske tradicije, narodnih običajev in ohranjanja dediščine, ki so zadnji branik srbstva pred bestijalno kvazikulturno Evropo. Kakšna poroka in kakšno večdnevno poslavljanje od bodočih vojakov bi to bilo, če na oltarju sreče bodočih zakoncev in oltarju branilcev domovine ne bi končalo na stotine prasetov in nekaj deset volov, da o pomoru perjadi ne govorimo? Ali naj svatje ob tridnevnem neutrudnem igranju romskega trobentaškega orkestra zaradi postnih obveznosti zobljejo ovsene kosmiče in grizljajo surove korenčke ter potrpežljivo navijajo špagete v zgolj paradižnikovi omaki? Ali naj pol vasi, ki spremlja tri blede nabornike do železniške postaje, namesto pečenega prašiča na kolu, kot to zapoveduje večstoletna tradicija, nosi vegetarijanske zrezke iz (genetsko modificirane) soje, napiknjene na palčke? To vladike Filareta ne zanima. Je pa neusmiljen tudi do "svojih". Nekaj duhovnikov je potarnalo, da jim grozi "pet" let suhih krav, kajti če bo šef uresničil grožnje, potem bodo popi goli, bosi in lačni, saj bodo ob ne tako majhen prihodek od pogrebov, porok in krsta. Boste že kako, jim sporoča Filaret: povečajte trženje ikon tamkajšnje svetinje Belega angela, pa tudi z bližnjo ribogojnico, ki jo je cerkvi zgradila srbska vojska, bi se z ustreznim finančnim inženiringom in ekonomsko propagando dalo povečati prihodek za 7,2 odstotka v prvem četrtletju popostnega obdobja. Sicer pa, ljubi popi, povečajte obroke duševne hrane. Je bolj zdrava, cenejša, vedno je pri roki, da o enostavni pripravi ne govorimo. Se spomnite popa Ćire in popa Spire? Kako se šele tadva literarna junaka krohotata ob tej postni vojni.