slovenske države, za medsebojno razumevanje in sožitje ne bodo nikoli pozabljena. “Že za časa svojega življenja je postal simbol dobrote in modrosti,” je dejal predsednik slovenske vlade. Tudi Lojze Peterle je izpostavil vlogo pokojnega nadškofa v času, ko se je Slovenija osamosvajala. Šuštarjeva prizadevanja so sovpadla s prizadevanji za dosego slovenskega najvišjega narodnopolitičnega cilja: postavitve lastne in demokratične slovenske države, je dejal predsednik Peterle in dodal, da je msgr. Šuštar jasno in odločno stopil na stran človekovih pravic, za svobodo duha in demokracijo. V jedru Šuštarjeve govorice je bilo ves čas zavzemanje za dostojanstvo človeka, za mir in spravo. To je počel “solidarno, z osvajajočo milino duha in blagostjo”. Tudi zato je užival doma in po svetu nedeljeno spoštovanje, je še poudaril Peterle. Pogrebne slovesnosti so se udeležili tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, nekdanji predsednik države Milan Kučan, ljubljanski župan Zoran Jankovič, številni ministri in tudi poslanci. Pokojnega msgr. Alojzija Šuštarja se bomo radi spominjali tudi mi, ki živimo izven domovine Slovenije, saj je imel do nas poseben, ljubezniv, pozoren in vedno prijateljski odnos, kar je prišlo do izraza predvsem na vsakoletnih sprejemih za katoliške časnikarje, ko nas je vedno izrecno pozdravil in naše kolege iz domovine opozarjal, naj ne pozabijo na dejstvo, da smo Slovenci iz zamejstva in zdomstva sestavni del slovenskega naroda in slovenske Cerkve. Mile, a odločne narave, človek velikih znanj in globoke vere, blagega duha in potrpežljivega dialoga, prijatelj bolnikov, predvsem pa velik dušni pastir, vse to je bil pokojni msgr. Alojzij Šuštar. Ko smo ga srečali pred dvema mesecema v spremstvu sestre, ki je zgledno skrbela zanj, se je zaustavil z nami in nam podaril enega svojih iskrenih nasmehov, vračal se je iz kapele v Škofovih zavodih v Šentvidu, v kateri je molil Njega, Pravičnega, pri katerem sedaj uživa večni mir.