Čeprav beseda pacifizem kot oznaka za celoto individualnih in kolektivnih prizadevanj za mirno reševanje sporov med državami izvira iz leta 1901 (prvi jo je v listu Indépendance Belge uporabil notar Emil Arnaud, predsednik Mednarodne lige za mir in svobodo), so se prizadevanja za mirno reševanje sporov pojavila že v času napoleonskih vojn. V postnapoleonskem obdobju so se zlasti v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike (pod vplivom kvekerjev) okrepila prizadevanja za dosego »večnega miru«. V ZDA so prva mirovna društva začela nastajati po letu 1815 (leta 1828 so se združila v American Peace Society), v Veliki Britaniji pa je leta 1816 nastala Peace Society. Leta 1830 je bila Družba za mir ustanovljena tudi v ženevi. Omenjena društva so iz religioznih razlogov pozivala k mirnemu reševanju sporov med državami. Leta 1843 so se sestala na prvem mednarodnem mirovnem kongresu v Londonu (z večinsko angleško in ameriško udeležbo). Londonski konferenci so v letih 1848–53 sledili še mirovni kongresi v Bruslju, Parizu, Frankfurtu, Londonu, Manchestru in Edinburghu. V drugi polovici 19. stoletja se je mirovno gibanje krepilo skoraj v vseh evropskih državah. Nastajala so različna mednarodna društva, npr. leta 1867 v ženevi ustanovljena Mednarodna liga za mir in svobodo, v posameznih državah pa nacionalna združenja, npr. Avstrijska mirovna družba (1891), ki jo je ustanovila pisateljica Bertha von Suttner, avtorica znamenitega romana Dol z orožjem in dobitnica Nobelove nagrade za mir.