Z izjemo redkih tovrstnih trenutkov pa je bila vsaka ura mojega življenja skrajno napeta. Ob nadziranju različnih del in ob neštetih drugih dolžnostih mi je minil ves ljubi dan, ob večerih pa sem moral poravnavati spore med kuliji, poslušati poročila in pritožbe raznih *jemadarjev* in delavcev, učil pa sem se tudi svahilija. Poleg vsega so potekale tudi priprave za našo osrednjo nalogo, ki naj bi jo opravili v tem predelu - na gradnjo železniškega mostu čez reko Tsavo. To mi je jemalo veliko časa; izmeriti je bilo treba širino in globino reke, izrisati prečni in vzdolžni presek korita, izmeriti tok in pretok vode, določiti raven visokega in nizkega vodostaja ter opraviti vse potrebne izračune. Ko je bilo vse to opravljeno, sem označil prostor za temelje in opornike. Pričelo se je delo z usidravanjem temeljev. Posebno hude preglavice sta povzročala srednja stebra, kajti reka je večkrat prebila ogrado ter zalila in poškodovala gradbišče. Iz prostora je bilo nato najprej treba izčrpati vodo, šele nato se je delo moglo nadaljevati. Kmalu se je izkazalo, da je treba kopati veliko globlje, kot smo bili predvideli, kajti priti je bilo treba do trdne podlage. Kopanju v globino ni bilo videti konca, zato sem že pričel razmišljati o tem, da bi pričeli z zabijanjem opornikov. Na moje veliko olajšanje pa smo končno naleteli na trdno skalo, na katero smo mogli velikanske kamne temeljev položiti povsem zanesljivo.