»Meni se to ni zdelo posebno in nenavadno. Večkrat občujem z njima. Mislim pa, da take stvari niso v zvezi z namestnikovimi načrti, ker nima navade, da bi drugim zaupal svoje skrbi. Zelo me je zanimala knežna Virida. Sedaj je stopila prvič v javnost, zato ni čudno, če še ni tako spretna v občevanju kakor gospodična Izabela. A vendar sem se čudil njenemu govorjenju. Kako gori za domovino, kako čuteče srce ima za njene branilce, kako se dviga kvišku njen duh! Da, Virida ima vzvišenega duha Viscontijev. Zdi se, da je ustvarjena za vladarico.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Meni jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zdelo zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
posebno poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
nenavadno nenavadno splošni prislov; nedoločena stopnja
Večkrat večkrat splošni prislov; primernik
občujem občevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
njima on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, orodnik
Mislim misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
pa pa priredni veznik
da da podredni veznik
take tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
v v predlog; mestnik
zvezi zveza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
namestnikovimi namestnikov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
načrti načrt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
ker ker podredni veznik
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
navade navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, dajalnik
zaupal zaupati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
skrbi skrb samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zanimala zanimati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
knežna knežna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Virida virida samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
stopila stopiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
prvič prvič splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
javnost javnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zato zato priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
čudno čuden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
če če podredni veznik
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
spretna spreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
občevanju občevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kakor kakor podredni veznik
gospodična gospodična samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Izabela Izabela samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
A a priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
čudil čuditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
njenemu njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, ednina, ženski spol svojine
govorjenju govorjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
gori goreti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
domovino domovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
čuteče čuteč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
njene njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
branilce branilec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dviga dvigati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kvišku kvišku splošni prislov; nedoločena stopnja
njen njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
duh duh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Virida virida samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vzvišenega vzvišen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
duha duh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
Viscontijev visconti samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ustvarjena ustvarjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
vladarico vladarica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Gospa s pristave
avtor: neznani avtor