Slovarji so enojezični ali večjezični. V enojezičnih slovarjih (kot je Slovar slovenskega knjižnega jezika) so besede danega jezika opisane – ob vsaki besedi so navedene njene oblikovne lastnosti (tudi glasovna podoba) in slogovna zaznamovanost ter razloženi njeni pomeni, ponazorjeni s primeri iz besedil. V večjezičnih slovarjih (npr. v slovensko-nemškem) pa so besede danega jezika zamenjane s tujejezičnimi ustreznicami. • Ali je naslednji slovarski sestavek iz enojezičnega ali dvojezičnega slovarja? Pojasnite odgovor. • Povejte naslov tega slovarja. • Čemu uporabljate ta slovar – da bi se poučili o zapisu besed ali o njihovem pomenu? • Kaj ste izvedeli o besedi megla iz tega slovarskega sestavka? • Kako se imenuje krepko natisnjena beseda na začetku slovarskega sestavka? • Katera oznaka nam pove, katerega spola je beseda megla? • Koliko pomenov ima ta beseda? Kako je to zaznamovano? • Kateri pomen je predstavljen najprej – preneseni ali prvotni/osnovni? • Ali so v slovarskem sestavku navedeni zgledi iz dejanske jezikovne rabe? • Kaj je navedeno za znamenjem l in kaj za t? Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) uporabljamo predvsem takrat, kadar nas zanima, kaj pomeni dana beseda. V slovarju je zbranih ok. 100.000 besed; te so razvrščene po abecedi in opisane v t. i. slovarskih sestavkih. Vsak slovarski sestavek sestoji iz več delov; najpomembnejša sta iztočnica/geslo (tj. prva beseda) in pomenski del – ta se večinoma začenja s številko 1. in traja do konca sestavka. V njem so razloženi in ponazorjeni vsi pomeni dane besede, pogosto pa so dodane tudi stalne besedne zveze, v katerih nastopa dana beseda (t. i. frazeološko gnezdo, zaznamovano z znamenjem l), in strokovni izrazi, katerih del je dana beseda (t. i. terminološko gnezdo, zaznamovano z znamenjem t). SSKJ obstaja v petih knjigah (izhajale so od l. 1970 do 1991) ali v eni (izšla je l. 1994), dostopen pa je tudi v elektronski obliki (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html).