Da tekst ne bi bil preveč suhoparen, sem se ga tokrat odločil začeti drugje: na Ljubljanskem gradu. Tu sem se pred dnevi ob udeležitvi nokiine konference prvič srečal z modelom N96. Vsak z enim izmed finskih telefonov v dlaneh smo se v okviru konference podali na preizkusen sprehod po ljubljanskih ulicah, pri katerem sem z Nokio N96 imel kar nekaj več težavic od dveh sotrpinov, ki sta pred mano vsevedno stopicala z modelom 6210 Navigator. Razlog za to tiči v kompasu, ki ga Navigator ima, N96 pa ne, zato je orientacija miselno precej zahtevnejša. Tudi občutljivost GPS sprejemnika je nekoliko nižja kot pri navigacijsko orientiranem, a občutno cenejšem bratu. Upal sem, da bo N96 združevala najboljše iz vseh svetov, žal pa se takšno razmišljanje tudi v primeru pisarniških aplikacij izkaže za preveč optimistično. Office namreč brez doplačila dovoljuje le vpogled in ne tudi urejanja datotek, silno pa sem pogrešal tudi večjezične slovarje. Pri večpredstavnosti pomanjkljivosti ni, res pa je, da tudi velikega napredka v primerjavi z Nokio N95 8 GB vsaj za večino svetovnih prebivalcev, tudi Slovencev prav tako ni. Razlog za takšno trditev je v tem, da naša država, enako kot večina drugih ne glede na operaterja »še« ne omogoča spremljanja digitalne mobilne televizije po standardu DVB-H, zato nam je za to zmožnost, ki sicer velja za najpomembnejšo pridobitev telefona, mar približno toliko kot za lanski sneg. Druga odmevnejša novost je kar 16 GB polnilnika z možnostjo razširitve s spominskimi karticami do 8 GB, kar pod črto pomeni izrednih 24 GB možnega polnilnika! Nokio N96 poganja operacijski sistem Symbian 9.3, katerega razlike v primerjavi z verzijo 9.2, ki jo najdemo pri N95 8GB, so v praksi tako minimalne, da jih ne gre niti omenjati.